Po monsunskem obdobju so sledili trije jasni dnevi. Vrhunec, ko je bil komet najbližje zemlji na 71 miljonih kilometrov, oziroma 0.47 Au (47% povprečne oddaljenosti Zemlje od Sonca) je bil v prejšnjem tednu (12. oktobra 2024). Komet se nam pa hitro oddaljuje in do konca oktobra 2024 bo oddaljen že 1.94 Au, oziroma 290 milijonov kilometrov.
Komet C/2023 A3 Tsuchinshan-ATLAS nad Postojno
V treh nočeh lovljenja kometa sem poskusil iz štirih različnih lokacij: Strmca, Zalog (Postojna), Pečna reber in Šilentabor.
Komet C/2023 A3 Tsuchinshan-ATLAS nad Nanosom (fotografirano iz Strmce)
Komet je poimenovan po dveh observatorijih, ki sta ga prva opazila.
- Observatorij na Vijolični gori v Zǐjīnshān Tiānwéntái na Kitajskem (紫金山天文台), ter
- sistem ATLAS (Asteroid Terrestrial-impact Last Alert System) v Južni Afriki.
Fotografirano iz Zaloga pri Postojni (Cerkev Sv. Danijel)
Kometi so sestavljeni iz kamnine, ledu, ogljikovih plinov in drugih prašnih delcev, premera nekaj kilometrov do desetine kilometrov. Njihov značilen rep se pojavi, ko se komet približa Soncu in toplota povzroči sublimacijo ledu v njegovem jedru, pri čemer nastanejo plini in prah, ki se zaradi sončnega vetra razpršijo v obliki repa.
Tretjo noč na na Šilentaborju (na motivu je cerkev Sv. Martina) sva fotografirala skupaj z Matejem Blatnikom.
Kometi imajo dva glavna tipa repa: ionski rep, ki je sestavljen iz nabitih delcev in kaže naravnost proč od Sonca, ter prašni rep, ki je širši in bolj ukrivljen zaradi manjše hitrosti delcev.
Fotografirano iz Pečne rebri (Koča Mladika)
Navedbe, da ima komet orbitalno periodo 80.000 let in da so ga nazadnje gledali Neandertalci, so verjetno napačne. Komet bo svojo pot okrog sonca, kot kažejo novi izračuni, nadaljeval izven Osončja in se ne bo vrnil.
Kometi imajo zelo nepredvidljivo pot, zato je težko določiti njihov izvor in prihodnost. Srečanja z zvezdami včasih tudi ne preživijo in “izparijo”.
Med fotografiranjem sta nastala še dva time-lapse posnetka.