Med iskanjem mitične Lipertove (Lippertove) jame je bila najdena Najdena jama, ki bi lahko odgovorila na marsikatero vprašanje, ki so jih Putikove raziskave odprle.
Viljem Putick, češki jamar in šumar (gozdar), je svojo strast našel v raziskovanju ponikajočih voda v zaledju Planinskega polja.
V treh mesecih in pol v letu 1886 je odkril več kot sto jam na tem območju. Največ pozornosti je namenil vodnim jamam.
Kar je pa zanetilo ogromno zanimanja v prihodnjih generacijah, je bila le bežno omenjena (glede na povprečje) Lipertova jama, ki naj bi bila dokaj kratka, pretežno vertikalna jama. Njen vhod je zahteval nekaj izkopavanja, jama pa naj bi se končala z velikanskim vodnim zbiralnikom, oziroma pravo jamsko reko.
Po Putickovih odpravah se je sled za Lipertovo jamo izgubila, kljub temu, da je Putick za seboj pustil natančne načrte in karte, ki so vsebovali lokacijo vhoda in notranjost jame. Po desetletjih brezplodnega iskanja je zaradi tega nastalo veliko mitov in legend. Ali je Putick zasul vhod v jamo? Ali se v jami nahaja zaklad?
Veterani društva za raziskovanje jam Ljubljana (DZRJL) že od dvajsetega stoletja dalje obračajo vsak kamen, v upanju, da bi našli vhod v Lipertovo jamo.
Leta 1936 je geograf dr. Alfred Šerko objavil zapisnik, da je Lipertova jama najdena, vendar je veselje hitro zamrlo, saj podzemeljskega toka Unice takrat še niso našli. Tudi vhodni jašek, razen lokacije, ni bil takšen, kot ga je opisal Putick. Zato se je ta najdena Lipertova jama tri leta kasneje preimenovala v Najdeno jamo.
Danes se že skoraj 8 kilometrov raziskana Najdena jama še vedno ne ujema popolnoma s Putickovimi opisi. Je nekaj podobnosti in splošno mnenje je, da je Lipertova jama verjetno res Najdena, oziroma vsaj del nje. Do odkritja vhoda Lipertove jame – ali iz površja, ali iz katere izmed dvoran v Najdeni jami – bo pa pravi odgovor ovit v tančico skrivnosti.
Lipertova jama med člani DZRJL še vedno buri duhove, je izgovor za vsakoletno druženje in obisk Najdene jame, njej v čast je pa Matjaž Puc – Tužak napisal tudi društveno himno – NAJ ŽIVI!
Zbor:
Naj živi, oj, naj živi, spomin na naš’ga Viljema!
Naj živi, oj, naj živi, Lipertova jama!
Putik, Putik, Putik, Putik
(v ozadju)
Putik, Putik, Putik, Putik, Putik,
Putik, Putik, Putik, Putik, Putik,
Solo:
Kje je tvoja jama,
jama, tvoja jama, Lipertova,
jama, tvoja jama, Lipertova.
Pokaži nam to jamo,
jamo, svojo jamo, Lipertovo,
jamo, svojo jamo, Lipertovo.
Vsi:
Naj živi, oj, naj živi, spomin na naš’ga Viljema!
Naj živi, oj, naj živi, Lipertova jama!
Uglasbitev te himne sem našel na videoposnetku Primoža Jakopina – Kloka, na dvaindvajseti minuti in sedemnajsti sekundi: https://youtu.be/6boPOufDG9M?t=1337
Literatura:
- Naše jame, izvod št. 39, letnik 1997. Dostopno na:
https://www.jamarska-zveza.si/images/Documents/Nase_jame/Nase_jame_39_1997.pdf - Naše jame, izvod št. 11, letnik 1969. Dostopno na:
https://www.jamarska-zveza.si/images/Documents/Nase_jame/Nase_jame_11_1969.pdf - Glas podzemlja, maj 2013. Dostopno na:
http://www.speleo.net/glas_podzemlja/GP2013/GP2013_8.pdf
http://www.speleo.net/glas_podzemlja/GP2013/GP2013_9.pdf
http://www.speleo.net/glas_podzemlja/GP2013/GP2013_31.pdf
Levo – Avtor: Primož Jakopin (Klok), oktober 2014, za koledar (julij 2015), naslov: Na stopnji v Ičotovem rovu
Desno – Avtor: Žan Kafol, julij 2021, naslov: Mr. July 2015 / 2021
Jama je skozi leta postala že tako mednarodno znana, da je ena izmed najbolj obiskanih neturističnih jam v Sloveniji. Čeprav je jama relativno zahtevna, smo v njej že srečali jamarje vseh starosti. Že kar nekaj desetletij pa v blatnih dvoranah jame nastajajo skulpture. Ena izmed najstarejših je Ženska z otrokom v realni velikosti.
